Ta zgodba slovenske pisateljice in filozofinje Mojce Kumerdej govori o Moo, _enski, ki _ivi v prazgodovinskem obdobju, ko minevanje _asa zaznamujejo Èvelike luneÇ, ko so _ivali tako svete kot lovljene, tako sovra_nice kot zaveznice, in ko so edina zdravila zeli__a, ki jih ima _aman.
Moo, ki zna poslu_ati glas narave, je bila izbrana za novo _amanko svojega klana v svetu ob rojstvu civilizacije, v kateri je incest obsojen, vednost pa se prena_a z ustnim izro_ilom iz generacije v generacijo. Z drugimi besedami, Moo _ivi na za_etku geolo_ke dobe, znane pod imenom antropocen, zanj pa so zna_ilne spremembe, ki so jih na zemljo vtisnili ljudje. Zgodbo Mojce Kumerdej tako lahko beremo kot nekak_no predzgodbo umetni_kega raziskovanja Maje Smrekar, katere projekti napovedujejo apokalipti_ne scenarije, ki jih proizvaja vpliv _love_tva na naravo.